»Cankar je bil človek majhnih in zelo človeških užitkov.«

»Med vsemi oblikami umetnosti mi je glasba najbolj tuja in obenem najbolj ljuba.«

»Dragi Ivan, še nikoli nas za tvoj rojstni dan na tem mestu ni bilo tako malo. Smo sredi epidemije. Smo na pragu novega življenja in drugačnega sveta.«

»Pisca veselih in žalostnih zgodb, ki jih danes prištevamo v vrh slovenske literature, ne bomo nikoli do konca spoznali. To je vesela usoda vseh velikih umetnikov in njihovih umetniških del. Ravno v tem je pravzaprav vsa skrivnost. Tudi pri Cankarju. V gledališču ga lahko uprizarjamo v neskončnost, ker se zdi, da bomo v njegovih dramah vedno znova našli še nekaj neodkritega, neizpovedanega kot nekakšna slutnja.«

»Cankar je bil že pred potresom na dnu družbe, revež, komaj se je prebijal iz meseca v mesec.«

»Bil je zelo sramežljiv do žensk, a posebej sramežljiv, kadar je šlo za njegovo pisanje, ni bil.«

»Cankar je bil znan po tem, da je svojemu založniku Schwentnerju neprestano sitnaril za denar.«

»Tudi Cankarja je bilo sram njegove matere, ker je bila preveč kmetiška, kot je zapisal, a vendar ga je ona rodila in njeno garanje ga je šolalo.«

»Spremenili smo se. Oči, ki te berejo, so drugačne. Zato bomo v tvojih delih poslej odkrili marsikaj, česar še ne poznamo.«